Naši domoznanci
Osebnosti naših krajev
Domoznanska zbirka je najpomembnejša zbirka vsake splošne knjižnice. Je tista, ki skrbi, da se ustvarjalnost in spomin ohranjata iz roda v rod. Skrbimo, da je gradivo, ki ga zberemo, dostopno najširši javnosti – fizično in z digitalizacijo gradiva ter objavo na svetovnem spletu. Zato smo se odločili, da posebej skrbno zbiramo zapise in ustvarjamo prispevke o pomemnih osebnostih naših krajev.
Vljudno vabljeni k branju prispevkov.
| Tine Orel je bil slovenist, profesor, ravnatelj, planinski organizator, publicist, urednik in sodelavec OF. Rojen je bil 9. februarja 1913 v Trzinu. Pri petih letih je začel obiskovati trzinsko dvoletno šolo, pozneje pa se je šolal na meščanski šoli v Ljubljani in na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu. Študiral je jezike na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1936 diplomiral z odliko. VEČ |
| Dane Zajc se je rodil 26. oktobra 1929 v Zgornji Javoršici pri Moravčah. Osnovno šolo je obiskoval na Trojici pri Moravčah, zaradi vojne pa je šolanje prekinil. Med vojno so njegovo družino doletele številne nesreče; nacisti so jim požgali domačo hišo, v vojni sta padla dva njegova brata, umrl je njegov oče. VEČ |
| Jovan Vesel – Koseski se je rodil 12. septembra 1789 v Spodnjih Kosezah pri Moravčah. V Ljubljani je obiskoval prva dva razreda normalke, potem pa je 5 let hodil na gimnazijo v Celju. Za tem je študiral filozofijo v Ljubljani in pravo na Dunaju. Po zaključku študija, ki ga je dokončal v Gradcu, se je zaposlil na policijskem ravnateljstvu v Ljubljani kot konceptni praktikant, po tem pa je bil zaposlen pri primorskem finančnem ravnateljstvu. VEČ |
| Ivan Hribar je bil rojen 19. septembra 1851 v Trzinu, kjer je preživel svoja najzgodnejša leta, že 1856 pa se je njegova družina preselila v Mengeš. Kot otrok je bil večkrat bolan, zato je njegova mati, ki je bila zelo verna, z njim romala k Svetemu Valentinu, kar naj bi ga ozdravilo. V šoli je bil hiter in bister učenec, vpisal se je na nižjo gimnazijo v Ljubljani. VEČ |
| Ivan Sivec je bil rojen 23. maja 1949 v Mostah pri Komendi kot tretji sin materi Mariji in očetu Andreju. Osnovno šolo je obiskoval v Komendi in Mostah. Ves čas šolanja je bil izjemen učenec, z veseljem pa je nastopal tudi na prireditvah kot recitator ali igralec, saj ga je k temu spodbujala profesorica slovenščine, Ana Razpotnik. VEČ |
| Polona Lovšin je bila rojena 10. junija 1973 v Ljubljani, kjer je preživela prva leta svojega življenja. Pri petih letih se je njena družina preselila v Trzin. Srednjo šolo je obiskovala v Kamniku, nato pa je šolanje nadaljevala na Akademiji za likovno umetnost. Po zaključku študija je eno leto poučevala likovno umetnost, potem pa se je v celoti posvetila ilustriranju. Živi in dela v Ljubljani. VEČ |
| Že kot otrok se je srečeval z lesno obrtjo, saj je bil njegov oče cenjen mizarski mojster. Po končani osnovni šoli se je vpisal na klasično gimnazijo, ki je ni dokončal. Po smrti očeta je že pri šestnajstih letih z bratom prevzel očetovo delavnico in hkrati opravljal izpite za nižjo gimnazijo v Ljubljani. Med šolanjem se je pridružil krogu komunistične mladine. VEČ |
| Že v otroštvu si je bil blizu z glasbo: učil se je igrati harmoniko. Leta 1947 je po uspešno opravljenem sprejemnem izpitu začel s šolanjem v razredu Zorke Bradač na Nižji državni glasbeni šoli v Ljubljani. Že kmalu je začel samostojno nastopati, saj je kazal izreden glasbeni talent. Šolanje je nadaljeval na klasični gimnaziji v Ljubljani in hkrati opravljal prvi razred pripravnice na Srednji glasbeni šoli. VEČ |
| Šolal se je v Novem mestu in Ljubljani. Na Dunaju je bil posvečen v duhovnika in promoviran za doktorja teologije. Bil je duhovni pomočnik pri Sv. Petru, kaplan v Šmarju pri Ljubljani, od leta 1815 dalje pa je poučeval staro zavezo in orientalske jezike. Zaradi nerednega opravljanja svojih obveznosti in idej, ki jih je zagovarjal je bil večkrat poklican pred disciplinsko komisijo. Leta 1835 so ga prisilno upokojili in pregnali v Celovec. VEČ |
|
Osnovno šolo je končal v Šmarjeti, nižjo gimnazijo v Novem mestu, Tehniško srednjo šolo pa v Ljubljani, kjer je maturiral z odličnim uspehom. Leta 1930 je opravil izpit za stavbenika (kasneje višji gradbenik). Kot dijak je obiskoval slikarsko šolo Probuda. Zaposlen je bil pri Ljubljanski gradbeni družbi, pri dr. Josipu Karlovšku in pri I. Bonač v Ljubljani. Nadalje je služboval še pri Platzerju (Kamnik), v Gradisu (Ljubljana) in na Srednji gradbeni šoli v Ljubljani. VEČ
|
|
Začenši v Ločkem Vrhu pri Ptuju se je selil iz kraja v kraj v Sloveniji in za hip tudi v tujini, nazadnje se je z družino ustalil v Trzinu. Srednjo ekonomsko šolo je obiskoval v Murski Soboti. Najprej je leta 1974 diplomiral na Akademiji za gledališče, radio in televizijo v Ljubljani iz gledališke in radijske režije, zatem pa še 1980 na Filozofski fakulteti iz svetovne književnosti in literarne teorije. Nekaj časa je deloval kot samostojni umetnik, delal je v Komornem gledališču 55 v Sarajevu in kot asistent na AGRFT v Ljubljani. VEČ
|
|
Stane Habe je prispeval pomemben del k razvoju glasbene kulture v Domžalah. Že od otroštva si je bil blizu z glasbo. Obiskoval je glasbeno šolo, kjer je študiral orgle in kasneje postal organist v cerkvi v Hinjah. Tam je vodil tudi mešani pevski zbor. Med drugo svetovno vojno so ga prisilno preselili v tujino. Po vrnitvi v domovino je končal gimnazijo in srednjo glasbeno šolo ter vodil več pevskih zborov. Strokovno izpopolnitev na pedagoški akademiji je zaključil leta 1977. VEČ
|
| Najprej se je šolal pri domačem župniku, g. Juriju Varlu, nato pa je z njegovo pomočjo leta 1861 šel na gimnazijo v Ljubljano. Preživljal se je z inštrukcijami. Leta 1867 se je z nekaterimi dijaki udeležil protestnega shoda, zaradi česar so ga poslali k vojakom, od koder so ga odpustili leta 1870. Po vrnitvi domov v Ljubljani ni dobil službe, zato se je za kratek čas preselil v Celovec, zatem pa ga je kranjski deželni odbor imenoval za pripravnika pri deželnih uradih v Ljubljani. VEČ |
| Nina Mav Hrovat je magistrica profesorica predšolske vzgoje, ravnateljica Vrtca Domžale in pisateljica leposlovja za otroke in mladino. Pripoveduje pravljice, pripravlja predavanja za starše ter aktivno sodeluje v kulturnem društvu Mlin Radomlje. VEČ |
| V Ihanu je obiskoval enorazrednico, na Grabnu v Ljubljani četrti razred ljudske šole, nato pa se je šolal na osemletni humanistični gimnaziji v Ljubljani. Na željo domačih je šel študirat bogoslovje, kasneje pa je po dovoljenju škofa Jegliča poleg študiral še slavistiko. Leta 1907 se je vpisal še na študij slovenščine, latinščine in grščine. VEČ |
| Preden je začel s šolanjem na jezuitski srednji šoli in liceju v Ljubljani, je osnovna znanja pridobil pri domačem župniku in v Moravčah. Leta 1780 se je preselil na Dunaj in se vključil med topničarje cesarske armade na Dunaju. Po usposabljanju je tam deloval kot učitelj in nato profesor matematike. VEČ |
|
Tatjana Kokalj se je rodila 23. julija 1956 v Moravčah. Na Pedagoški fakulteti v Ljubljani je diplomirala iz razrednega pouka, na Filozofski fakulteti pa iz slovenščine in pedagogike. Pisateljica piše knjige za otroke in mladino, sodeluje pri nastajanju učbenikov za osnovno šolo, objavlja v mladinskih revijah in piše strokovne članke s področja vzgoje. Pogosto nastopa po različnih slovenskih šolah in knjižnicah v okviru bralne značke. VEČ
|
| Svoje otroštvo in mladost je preživljala v Domžalah, kjer so z družino živeli na OŠ Domžale, saj je bil oče hišnik, mama pa kuharica.Njena cela družina je bila povezana s planinstvom: skupaj so hodili v hribe v okviru Mladinskega odseka Planinskega društva Domžale, na mesečne izlete, zimovanja in planinske tabore. Dar za pripovedovanje zgodb je podedovala od svojega starega očeta, pri katerem so z bratom in sestro preživeli veliko časa ter pomagali na kmetiji. VEČ |
| Boštjan Gorenc – Pižama piše in prevaja za otroke in mladino ter odrasle, nastopa kot stand-up komik ter snema podkaste. Za prevod romana Dobra znamenja (Gaiman, Pratchett) je bil leta 2012 uvrščen na častno listo IBBY, Mednarodne zveze za mladinsko književnost. Leta 2024 je za prevode knjig iz serije o Pasjem možu prejel nagrado Vasje Cerarja za prevajanje otroške in mladinske književnosti. VEČ |
| Zgodnje otroštvo je preživela na Prevojah pri Šentvidu in v Domžalah, pri štirinajstih pa se je z mamo preselila v New York, kjer je začela svojo umetniško pot. Po gimnaziji je ob delu obiskovala American Art School. Leta 1967 se je vrnila v Slovenijo in začeča s študijem na likovni akademiji v Ljubljani. Študij je za dve leti prekinila in se s svojim bodočim soprogom Nenadom Jovičićem podala na potovanje, kjer je sodelovala pri snemanju filmov. VEČ |
| Po končani gimnaziji je na Dunaju študiral klasično jezikoslovje in francoščino. Po študiju se je zaposlil kot učitelj in profesor v Hernalsu in nadalje v Dunajskem Novem mestu, kjer je bil tudi ravnatelj. Po upokojitvi je deloval kot vladni svetnik v Ljubljani in izvajal službo bibliotekarja Francoskega inštituta. VEČ |
| Nenad Jovičić je bil pionir, ki je oral ledino filmske umetnosti v nekdanji Jugoslaviji in pečat pustil tudi v tujini. Njegov izjemni opus obsega več kot dvesto celovečernih filmov, televizijskih serij in dokumentarcev, ki zajemajo bogato zbirko žanrov, vse od vojnih dram do glasbenih in otroških filmov. VEČ |
| V ljubljanski gimnaziji je sodeloval pri gibanju slovenskega dijaštva. Študiral je na Dunaju in v Gradcu. Sprva je delal kot pripravnik na finančni prokuraturi, leta 1880 je dobil notarsko službo na Brdu. Leta 1883 je bil izvoljen za deželnega poslanca, leta 1885 za župana občine Lukovica in leta 1889 ponovno za deželnega poslanca. VEČ |
| Po študiju bogoslovja v Ljubljani je bil leta 1894 posvečen v duhovnika. Dejaven je bil na več področjih: komponiral je skladbe, pisal dramska besedila, zgodovinske in verske knjige, ustanavljal je društva in ustanove ter organiziral obnove objektov. Pisal in objavljal je spise, skladbe, govore in razprave. Leta 1908 je bila ustanovljena samostojna župnija Domžale in Bernik je bil imenovan za prvega domžalskega župnika. VEČ |
|
Slovenska pesnica in pisateljica Zvezdana Majhen je del svojega otroštva preživela v rejniški družini v Imovici, kjer je živela v Breški hiši. Piše književna dela za otroke in mladino: pesmi, uganke in prozo. Več kot sto njenih pesmi za otroke, mladino in odrasle je uglasbljenih in izdanih na zgoščenkah. Svoja dela objavlja tudi v mladinskih revijah (npr. Ciciban, Cicido, Zmajček …) in v radijskih oddajah. Piše sonetne zbirke za odrasle. VEČ
|
|
Osnovno šolo je obiskovala v Mengšu in v Šmihelu pri Novem mestu. Ko je bila stara deset let, je zbolela in posledično oglušela. Sporazumevala se je preko pisanja na listke. V gostilni njenega očeta so se srečevali pesniki Josip Murn, Vida Jeraj in Anton Medved, ki so vplivali na njeno pesniško oblikovanje.Svojo prvo pesem je objavila leta 1890 v mladinskem listu Vrtec. Nadalje je objavljala tudi v reviji Dom in svet, v Ženskem listu ter v ženskem časniku Slovenka. VEČ
|
| Osnovno šolo je obiskoval v Litiji, gimnazijo pa v Ljubljani. Po maturi, ki jo je opravil leta 1894, je na Dunaju študiral zoologijo. Kot študent je z raziskovalnim delom sodeloval z Zoološko postajo v Trstu. Doktoriral je z razpravo o zgradbi ledvic in morfologiji živega svedra (školjka, ki vrta v les). Pripravništvo je opravljal v Celju in v Kranju. Na idrijski realki je bil sprva profesor prirodoslovja, nadalje pa tudi ravnatelj. Od leta 1917 je bil ravnatelj II. gimnazije v Ljubljani. VEČ |
|
Janez Medvešek je upokojeni slikar, ki živi v Dragomlju. Na začetku kariere je bil sobopleskar, poleg tega pa se je šolal za slikarja. Bil je prvi v občini Domžale, ki je odprl obrt: slikanje. S prvim zaslužkom si je kupil rusko kamero, fotografije pa je najprej razvijal v Italiji in Nemčiji. VEČ
|
| Študiral je kompozicijo in dirigiranje na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Do upokojitve je deloval kot pedagog na osnovnih šolah, glasbenih šolah in Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani (Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana).Leta 1997 je prejel Nagrado RS na področju šolstva, 2001 Škerjančevo diplomo na področju glasbene pedagogike, 2014 Kozinovo nagrado za zaokroženi skladateljski opus ter leta 2015 Gerbičevo nagrado za življenjsko delo na področju glasbenega šolstva. VEČ |
|
Po študiju teologije je deloval kot župnik in kaplan, leta 1945 pa je diplomiral še na oddelku za umetnostno zgodovino. Bil je velik zbiratelj umetnin, ki jih sedaj hrani ljubljansko semenišče. Že zgodaj je vodil dnevnik, v katerem je popisoval cerkvene zgradbe, njihovo opremo, freske in umetniške predmete. VEČ
|
|
Za Franceta Marolta je bil prvi učitelj glasbe njegov oče, ki je bil vodja pevskega krožka in organist v cerkvi na Brdu. Po končani osnovni šoli je študij nadaljeval na gimnaziji v Ljubljani, hkrati pa je obiskoval tudi Orglarsko šolo pri Antonu Foersterju in šolo Glasbene matice pri Mateju Hubadu. Deloval je kot vodja Primorskega kvarteta, kot pomožni zborovodja pevskega zbora Glasbene matice in glasbeni kritik pri Ljubljanskem zvonu. Bil je velik zbiratelj slovenskega glasbenega izročila. VEČ
|
|
Breda Smolnikar se je rodila v mestu Herceg Novi v Črni gori, ob okupaciji pa se je njena družina preselila v Slovenijo, Leta 1950 so se preselili v Domžale, kjer pisateljica živi še danes. Po zaključku osnovne šole je začela obiskovati srednjo tehniško tekstilno šolo v Kranju, dokončala jo je leta 1960. Leta 1970 je zaključila študij in postala tekstilna inženirka. Delala je v tovarni Univerzale v Domžalah, kasneje je bila zaposlena kot tehnolog v podjetju Filca v Mengšu, kasneje pa je v Kranju odprla svojo kemično čistilnico. VEČ
|
| Matija Tomc (1899-1986) se je rodil v Kapljišču pri Podzemlju v Beli krajini. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju, gimnazijo je obiskoval v Novem mestu. V Novem mestu se je pri profesorju Ignaciju Hladniku učil igrati klavir in violino. Z učenjem glasbe je nadaljeval tudi, ko se je gimnazijo nadaljeval v Ljubljani, tam je postal učenec Vojteha Hybaška iz Češke, ki je v Tomcu prepoznal nadarjenega glasbenika. Pel je tudi v dijaškem zboru, igral v salonskem orkestru gosli in orglal pri dijaških mašah. VEČ |
|
Simon Robič (Rabič do leta 1965) se je rodil leta 1824 v Kranjski Gori. Za prirodopis ga je navdušil botanik Franc Hladnik, ko se je šolal na ljubljanski gimnaziji. Robič je zbiral in opisoval različne rastline, žuželke in druge členonožce, polže ter kamnine. Pošiljal jih je tudi drugim strokovnjakom, svoje raziskovalno delo in odkritja pa je objavljal v različnih strokovnih publikacijah. O svojih najdbah je redno poročal v različnih listih, kot so Novice, Slovenec ter Dom in svet. VEČ
|
|
Ivan Belec se je rodil v Radomljah. V bližnjem Kamniku je obiskoval ljudsko šolo, nato pa je leta 1868 pričel s študijem bogoslovja na gimnaziji v Ljubljani. V duhovnika je bil posvečen leta 1879. Kot kaplan je služboval v Starem Logu na Kočevskem, na Igu in v Žireh. Kot župnijski upravitelj je deloval na Fužinah, v Kamniku kot duhovnik, začasno pa se je upokojil pri podružnici Cerkljanske fare v Lahovičah. VEČ
|
|
Jernej Andrejka izvira iz kraja Dolenje pri Rovah, kjer je odraščal na domačiji Hudman. Bil je star le sedemnajst let, a izobraževanja ni nikoli dokončal, saj je bil vpoklican v šempetersko vojašnico leta 1870. Po začetni premestitvi v Trento je bil takoj sprejet v kadetsko pripravnico v Innsbrucku, 1873 pa začel vojaško kariero kot častniški pripravnik v Trstu. Kljub temu, da si je želel dokončati šolanje, je uspešno napredoval v poročnika (1875). VEČ
|
|
Peter Loboda je začel svojo življenjsko pot 26. julija 1894 v Zgornjih Domžalah, na današnji Sejmiški ulici. Že kot otrok je imel veselje do rezbarjenja in modeliranja, postal je vajenec pri rezbarju, ki ga je učil rezbarjenja figuric za jaslice, ornamentike, nabožne motive. Leta 1912 je opravil pomočniški izpit pri mojstru Weiblu v Kamniku VEČ
|
Domoznanstvo je del kolektivnega spomina, kolikor več vanj prispevamo, toliko bogatejše je.