»Tako se njiva dvakrat na leto preorje, to se namreč v drugih deželah, to je v sosednjih, ne dogaja. Tudi seno se na travnikih kosi dvakrat na leto. V ta namen so povsod po deželi naredili tako imenovane kozolce, to je ogredje. Sem se spravi požeto žito, da se posuši, kajti, da bi se sušilo na polju, kakor je navada v drugih deželah, tega ne dopušča čas, zlasti ker se tu polje, brž ko je požeto, znova preorje in poseje, kakor je bilo prej omenjeno.«
Janez Vajkard Valvasor, Slava vojvodine Kranjske, 1689
Poleti 2021 smo v Knjižnici Domžale objavili razpis za fotografski natečaj z naslovom Kozolec – naša etnološka dediščina, kjer so udeleženci fotografirali kozolce Domžal in okoliških občin. Na razpis se je odzvalo dvanajst ljubiteljev fotografije. Vsak od njih je poslal več fotografij, med katerimi smo izbrali tri najboljše:
1. mesto
Radenko Malić
Spodnje Koseze pri Lukovici
2. mesto
Suzana Kokotec
Zgornja Javoršica
3. mesto
Peter Rojc
Rafolče
Kozolec je naša nacionalna posebnost. V taki obliki ga najdemo le še na jugu Avstrije in ponekod v Italiji, največkrat prav tam, kjer so živeli Slovenci. Kozolec je dokaz, kako domiseln je bil slovenski kmečki človek. Iz lesa, ki ga je naša narava polna, je napravil napravo za sušenje pridelkov in shranjevanje kmečkih strojev. Pri tem je uporabil naravne vire, kot sta veter in sonce.
Prav bi bilo, da bi naredili več za ohranitev slovenskega kozolca, saj se zelo lepo zlije z našo pokrajino. S fotografskim natečajem smo želeli spomniti na to našo čudovito etnološko dediščino. Vsem, ki ste sodelovali na natečaju, se iskreno zahvaljujemo, saj ste nam s tem pomagali obogatiti našo domoznansko zbirko.
VIRTUALNA RAZSTAVA: Kozolec: naša etnološka dediščina