Profesor je končno mrtev

Literarni prvenec Maše Jelušič, sodi v podžanr t. i. cosy crime oziroma domačne kriminalke. Gre za kriminalni roman, ki se zavestno izogiba eksplicitnemu nasilju, krvavim prizorom in senzacionalizmu. Namesto tega ponudi zaprt krog osumljencev, natančno zgrajeno uganko, jasno strukturo in razkritje, ki temelji na logiki. Že na samem začetku bralec dobi tloris hiše in seznam njenih stanovalcev – povabilo, da se skupaj z avtorico poda v detektivsko igro. Njegovo smrt preiskuje kriminalistka Katjuša Jakopič, nekoč njegova žrtev in lik, ki zavestno presega ustaljene podobe ženskih preiskovalk. Ni ne ekscentrična genialka ne fatalna junakinja, temveč “povprečna” ženska – a prav v tem je njena moč. Ne uklanja se družbenim pričakovanjem, razmišlja samostojno in vztrajno sestavlja koščke resnice. Skozi njeno razmišljanje in pogovore se bralec seznani s feministično perspektivo dela na policiji in mestom ženske kot žrtve oziroma storilke kaznivega dejanja. Jelušičeva opozarja, da večino hudih nasilnih dejanj še vedno zagrešijo moški. Avtorica v zgodbo vplete podatke o kriminaliteti, razmisleke o motivih za umor in vprašanja, kje je tista prelomna točka, ko človek prestopi mejo med mislijo in dejanjem. Prav ta spoj napete zgodbe, statistične natančnosti in družbene kritike daje romanu dodatno težo.