Moč in napredek: tisočletni boj med tehnologijo in blaginjo

Avtorja izhajata iz predpostavke, da smer tehnološkega razvoja ni posledica usode ali manifestacija nekih avtonomnih, tehnologiji lastnih zakonitosti, ampak vedno rezultat izbire. Tehnologije se razvijajo in uporabljajo v določeno smer, ker se je nekdo tako odločil. Da bi le te prispevale za skupno dobrobit, pravita avtorja, morajo na oder družbenega dogajanja stopiti izravnalne sile. Sindikati, civilna gibanja in ostali elementi progresivne družbe so tiste sile, ki z vzvodi družbenega in političnega pritiska na koncu uspejo pretvoriti koristi tehnološkega razvoja v boljše pogoje življenja za vse. Avtorja, v podkrepitev tega pogledu, sicer precej naivno, nizata zgodovinske primere in v tovrstno dialektiko polagata upanje za razreševanje zagat, ki jih danes povzroča silovit razvoj digitalnih tehnologij in umetne inteligence. Navkljub  optimizmu ju pri tem konkretno zaskrbi, da utegne umetna inteligenca brez temeljitega preizpraševanja, kaj napredek sploh je, resno ogroziti demokracijo in le še povečevati družbeno neenakost.