Kako pokopati mamo, ki je še živa

Glavna protagonistka se zaveda, da njen odnos z odraščajočo hčerko ni tako topel, kot bi si želela, zato v strahu, da bi se vez med njima še naprej rahljala, poišče pomoč pri psihoterapevtki. Začne se dolga in naporna pot zdravljenja ran, ki so pri njej nastale v zgodnjem otroštvu, ko je odraščala v disfunkcionalni enostarševski družini. Mama je bila čustveno nezrela, alkoholičarka, pogosto odsotna in groba do nje, sama pa je obupno hrepenela po materini ljubezni in čustveni bližini. Bralec v nadaljevanju spremlja brutalno iskreno pot trganja spon hčere od mame. Ebnerjeva zelo nazorno prikaže brutalen proces zdravljenja duše s psihoterapijo, konkretne načine, kako se lahko posameznik zavaruje pred novimi ranami, kako v procesu zdravljenja sodeluje tudi njen mož in hči. Glavna protagonistka v treh letih sicer naredi velik napredek vendar pot zdravljenja še zdaleč ni končana. Podedovani vedenjski vzorci in družinske travme te lahko spremljajo celo življenje in le z zavestnim delovanjem ter močno željo in ljubeznijo do lastnih otrok lahko ta začarani krog presežemo. Psihološki roman o materinski ljubezni, travmah, alkoholizmu in nevidnih ciklih, ki se prenašajo iz generacije v generacijo.