Lizika in oblak

Deklica Lizika se je s starši vsako soboto odpravila na sprehod. V parku, polnem paviljonov, vodnjakov in dreves, je stekla do prodajalca oblakov. Čeprav oblaki niso bili več nekaj, kar bi bilo po zadnji modi, je bilo Liziki vseeno – izbrala si je povsem običajen oblaček, ki ga je poimenovala Milček. Ves čas je skrbela zanj, ga ob lepih dnevih vzela s seboj na sprehod in oblak ji je v zameno rosil njene orhideje in praproti. A oblak je rasel in rasel … Neke noči je zahrumelo in Milček je izbruhnil. Lizika je vedela, da je čas, da ga izpusti na prosto, saj oblaka ne smeš zapirati v tesen prostor. Smo ljudje dovolj močni, da nekoga izpustimo? Imamo koga tako radi, da mu pustimo prostost? Ponovno je pred nami čudovita zgodba in ilustracije izpod peresa bratov Fan.