Strah

Strah ima moč, da nas zasužnji, odtuji od ljudi, nam zamegli razum in nas ovije v temo. Protagonistka romana se zaradi zdolgočasenih vsakdanov spusti v razmerje z mladim glasbenikom. Vsak nov zmenek v njej vzbudi samo tisti »začetni strah, v katerem vendarle plameni tudi nemir«. Ta osnovni igrivi strah, da bi jo med avanturo zasačili, se počasi spremeni v vse večje breme, ko začne za njo oprezati neznanka, ki se izdaja za ljubimčevo partnerko in jo tako z izsiljevanjem spravi v nevzdržno preplašenost. Strah pa se čedalje bolj sprevrača v moro, ker ji izsiljevalka postavlja vse višje zahteve, ki kmalu presežejo njene zmožnosti. Razpeta med željo, da bi vse priznala in se osvobodila, ter strahom pred posledicami, ki bi lahko sledile, se čustveno zlomi.