Liberalizem in njegove tegobe

Knjiga ameriškega politologa, najbolj znanega po delu Konec zgodovine in zadnji človek, v katerem je v začetku devetdesetih napovedoval globalno prevlado liberalno-demokratičnega kapitalizma. Fukuyama je bil takrat prepričan, da bo globalno širjenje liberalne demokracije krepilo družbeno stabilnost in nekako izničilo delovanje zgodovinske dialektike. Ker konca zgodovine ni in ni bilo je moral Fukuyama v naslednjih desetletjih pojesti precej zarečenega kruha. Liberalizem pa je izgubljal verodostojnost in postajal plen osvobojenega kapitala. V pričujočem delu skuša avtor poiskati razloge zakaj in kje je liberalizmu spodletelo. Pri tem pokaže na neoliberalizem, ki je v zadnjih desetletjih favoriziral ekonomsko svobodo na račun socialne pravičnosti. Kritičen je tudi do identitetnih politik, za katere pravi, da so razdrobile družbo, ko so poudarjale pravice posameznih skupin, zanemarjale pa utrjevanje splošnih človekovih pravic. Fukuyama izpostavi potrebo po osvežitvi temeljnih principov liberalizma. Na prvem mestu je vladavina prava. Krepiti je potrebno demokratične institucije in ne pozabiti na  svobodo in neodvisnost novinarskega dela. Govori  o potrebi po zmernosti v zasledovanju in utrjevanju liberalnih načel, kar bi krepilo tako ekonomsko rast kot socialno pravičnost. Brez utrjevanju teh zavez nam trda prede, pravi, saj bomo še bolj drseli  v avtoritarnost.