Koprnenje

Izvirno je naslov romana Kokoro, kar pomeni srce. To je z vsemi pripadajočimi pomeni skupaj: čustvovanje, duševnost, razum … Napisan je dvoplastno, prvi del predstavlja zgodbo študenta, ki naključno sreča senseja, častitljivega moža. Avtor v resnici ne navaja nobenih imen. Drugi del nam razkrije sensejevo zgodbo, pri tem se sam v dolgem pismu »sleče« v globine srca. Ker je minilo več kot 100 let od nastanka tega kultnega romana, bi lahko pričakovali zatohlost idej in nazorov, pa se izkaže ravno obratno. Delo je v svoji preprostosti, a izpiljeni pronicljivosti, še vedno zelo živo. V nekoliko mračnem vzdušju načenja večna vprašanja kot razkorak med vzhodom in zahodom, pomen etike in morale, pokaže na trk med starim in novim, odgovornostjo do drugih ter pehanjem za individualno srečo, …, razlikami med moškim in žensko, dobrim in zlim, starostjo in mladostjo, raziskuje in preigrava nianse občutkov ob nezaupanju, ljubezni, prijateljstvu, osamljenosti, bolezni in samomoru (harakiriju) kot najvišji obliki lojalnosti gospodarju. Delo je najodmevnejši literarni prispevek velikana tistega časa, to je na prelomu prejšnjega stoletja.