Naši domoznanci: Simon Robič

Osebnosti naših krajev

Rojen: 11. februar 1824

Umrl: 7. marec 1897

Poklic in delovanje: naravoslovec, botanik, entomolog, malakolog, geolog, duhovnik

Simon Robič (Rabič do leta 1965) se je rodil leta 1824 v Kranjski Gori.

Za prirodopis ga je navdušil botanik Franc Hladnik, ko se je šolal na ljubljanski gimnaziji. Robič je zbiral in opisoval različne rastline, žuželke in druge členonožce, polže ter kamnine. Pošiljal jih je tudi drugim strokovnjakom, svoje raziskovalno delo in odkritja pa je objavljal v različnih strokovnih publikacijah. O svojih najdbah je redno poročal v različnih listih, kot so Novice, Slovenec ter Dom in svet. V Izvestjih muzejskega društva za Kranjsko je objavil tudi nekaj sistematskih pregledov: Kranjski mahovi (1893) ter Kranjski lišaji (1895). V Narodnem koledarju je objavil Krajepis borovniške okolice v prirodoslovnem obziru (1869).

Kljub interesu za naravoslovje pa je dokončal študij filozofije in nato vstopil v bogoslovje. Leta 1850 je bil posvečen v duhovnika, med leti 1856 in 1859 je bil kaplan tudi v Dobu. Kot naravoslovcu so njegovo pozornost vzbudile tudi jame v okolici Doba, kjer je našel posebno vrsto slepih hroščev, ki so bili poimenovani po njem. Prav tako je pomembno dopolnil do takrat najpopolnejšo zbirko kranjskih gliv naravoslovca Vossa, ko je nabiral gobe po Kamniških planinah in na Šenturški gori. Prvi je zasledil in popisal 10 gob.

Prav tako je zbiral sladkovodne in morske alge, nabiral mahove in se zavzemal za ustanovitev Slovenskega planinskega društva. Bil je tudi osteolog in odličen preparator.

Z gojenjem modrasov in gadov, ki jih je gojil za pokopališkim zidom na Šenturški gori ter gojenjem školjk in necvetnic je obogatil zoologijo in botaniko z novimi vrstami in rodovi.

Kot kaplan je služboval v različnih krajih na gorenjskem, nazadnje pa je bil  Šenturški gori upravitelj župnije, tam je tudi umrl.

Po smrti je svojo zapuščino namenil slovenski javnosti: del svojih zbirk je podaril takratnim šolskim oblastem, ki naj bi jih uporabljale pri pouku naravoslovja v šolah po Kranjskem. Del zbirk je prodal, sredstva pa namenil različnih dijaškim ustanovam, ki so podpirale nadarjene učence.

Ne obletnico Robičeve smrt na Šenturški gori domžalski jamarji vsako leto pripravijo spominsko slovesnost, v Jamarskem domu pa je na ogled tudi del njegove zbirke, ki je obsegala hrošče in mehkužce. V njegovi zbirki najdemo tudi fosile, mahe in glive. Po njem je poimenovanih več primerkov: hrošč Astobagius Robici, polž Amalia Robici Simroth in mehkužci Litoglyphus robičianus, Lartetia (Paladilhiopsis) robiciana in Bythinella robici. V veliko primerih njegovo gradivo predstavlja osnovno zbirko današnjega Slovenskega prirodoslovnega muzeja in velja za eno najobsežnejših zbirk naravoslovnega gradiva na Kranjskem.

Povezave:

Simon Robič – razstava ob 80-letnici samostojnosti Prirodoslovnega muzeja Slovenije in 200-letnici rojstva Simona Robiča

Simon Robič – Radio Ognjišče

Literatura:

Simon Robič - Wikipedija (dostop 10. 1. 2026)

Slovenski biografski leksikon (dostop 10. 1. 2026)

Obrazi slovenskih pokrajin (dostop 10. 1. 2026)