Naši domoznanci: Ivan Belec
Osebnosti naših krajev
Rojen: 3. april 1856
Umrl: 9. jumij 1889
Poklic in delovanje: duhovnik, pisatelj, sociolog
Duhovnik, pisatelj in sociolog, ki je zagovarjal ustanovitev vseslovenskega literarnega časopisa in kritiziral kapitalistično izkoriščanje delavcev.
Ivan Belec (1856-1889) se je rodil v Radomljah. V bližnjem Kamniku je obiskoval ljudsko šolo, nato pa je leta 1868 pričel s študijem bogoslovja na gimnaziji v Ljubljani. V duhovnika je bil posvečen leta 1879.
Kot kaplan je služboval v Starem Logu na Kočevskem, na Igu in v Žireh. Kot župnijski upravitelj je deloval na Fužinah, v Kamniku kot duhovnik, začasno pa se je upokojil pri podružnici Cerkljanske fare v Lahovičah. Ko je leta 1889 umrl, je bil v službi župnijskega upravitelja v Velikem Trnu pri Krškem, tam je tudi pokopan.
Pisal je Ivan Belec že med študijem, namreč v Slovenskem narodu pod psevdonimom S-n. Objavil je večjo število člankov, začenši z zapisi o rusko-turški vojni in poročili z bojišč, ki jih je povzel po ruskih časnikih. Pisal je o odnosih med Avstrijo, Nemčijo in Rusijo ter se opredeljeval za združitev vseh Slovencev. Zagovarjal je ustanovitev vseslovanskega literarnega časopisa, ki naj bi pomagal krepiti narodno zavest Slovencev. Kot knjižni jezik vseh Slovanov je predlagal ruščino.
Belec je med drugim močno kritiziral tudi kapitalistično izkoriščanje delavcev ter problematiko slovenskih kmetov, o čemer je sprva pisal v okviru časnika Slovenec, kasneje pa sta dve razpravi izšli kot samostojni deli. Želel je povratek h krščanskemu socialnemu redu. Sorodne tematike so bile obravnavane v njegovih drugih člankih in krajših razpravah - Moderna zgodba ali faliment (1884), Materializem v narodnem gospodarstvu (1884), Ob agrarnem vprašanju (1885). Velikokrat je bil predstavljen kot predhodnik Janeza Evangelista Kreka, saj je imel močno razvit čut za socialno problematiko.
Krščanstvo in pa delo (1882) je spis, v katerem je Belec pisal tudi o možnostih prepovedi ženskega dela v tovarnah, se opredelil za skrajšanje delavnika in dvig plač, ter da bi delavci postali lastniki delovnih sredstev. Razprava Kmetom v pomoč (1885) se osredotoča na zahtevo, da država ali dežela odkupita zemljiški dolg kmetov s pomočjo hipotekarne banke, tako pa bi se lahko ustanovili kmečki domovi, t.i. angleški »homestead«, ki se jih ne sme zadolževati, razkosavati, ali prodati na dražbi. Zahteval je tudi ustanovitev kmetijskih zadrug, ki bi imele gospodarske, sodne in politične pravice. V tretjem pomembnejšem delu, Obresti v socialnem obziru (1888), je Belec dokazoval, da so glavni steber in dobiček kapitalizma obresti, torej dohodek brez dela in jemanje tujega zaslužka. Ta socialni spis je izšel v ponatisu in vzbudil nasprotovanje v Belčevem lastnem taboru.
DELA
- Krščanstvo in pa delo (1882)
- Kmetom v pomoč (1885)
- Obresti v socialnem obziru (1888)
VIRI
- Belec, Ivan. Kmetom v pomoč – narodno-gospodarska razprava. Ljubljana: Katoliška tiskarna, 1885.
- Belec, Ivan. Obresti v socijalnem oziru. Ljubljana: samozaložba, 1889.
- Enciklopedija Slovenije (1987). Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga. 1987, 218.
- Novi Slovenski biografski leksikon: 2. zv.: B-Bla. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2017, 243-244.
- Klemenčič, Drago. Ivan Belec (1856–1889), Družina, 3. 2. 1980.
- Lončar, Dragotin: Belec, Ivan (1856–1889). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi137546/#slovenski-biografski-leksikon (27. november 2025). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 1. zv. Abraham - Erberg. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1925.
- Šmon, France. Župnik Ivan Belec, Nova pot, 9, 1957, 360–366.