500 let od prve omembe cerkve sv. Florijana v Trzinu

V tem letu obeležujemo 500 let od prve znane omembe cerkve sv. Florijana v Trzinu, ki leži odmaknjena od glavne poti, pod hribom, v starem delu Trzina (sl. 1). Območje, kjer se cerkev nahaja, je bilo nekoč del mengeške pražupnije, cerkvenoupravno spadajoče pod oglejski patriarhat do leta 1255, nato so sledila stoletja različnih lastništev, vse dokler je ni leta 1733 od cistercijanskega samostana v Stični kupil Jožef Schifferstein.

Cerkev naj bi stala že v srednjem veku, kar nakazujejo pisni viri, ki se navezujejo na popisovanje dajatev kot obvezo župnij za vojne proti Turkom. 12. septembra leta 1526 naj bi nadvojvoda Ferdinand zapovedal popisati dragocenosti vseh cerkva in v ta namen je morala trzinska dati dva keliha, težka okoli 19 in 18 lotov, kar kaže tudi na to, da ni bila med najrevnejšimi na tem območju. Cerkev kot 13. podružnico v mengeški župniji omenja tudi Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske. Iz časa, ko je bila cerkev zgrajena kot preprosta podružnica z oltarnim prostorom, obrnjenim proti vzhodu, so se do danes ohranile tri stvari: zvonik, prezbiterij in kamniti kip sv. Florijana. V preteklosti je objekt doživel kar nekaj dozidav, prezidav in obnov. Med drugim je potres 14. aprila 1895 cerkev tako močno poškodoval, da se v njej ni dalo maševati. V letih zatem se je zaradi različnih mnenj z obnovo oziroma povečanjem zavlačevalo, končno pa dobilo svoj epilog, za kar je predvsem zaslužen takratni trzinski župan Rok Florijančič (sl. 2). Današnja podoba cerkve je posledično v veliki meri rezultat popotresne prezidave. Avtorji nekaterih del v njej vse do danes ostajajo neznani, pečat svojega poznega ustvarjanja je pri obnovi po drugi svetovni vojni v letih 1954-1957 pustil tudi Jože Plečnik. Pri izvedbi mu je pomagal njegov učenec Anton Bitenc (sl. 3).

Trzin je imel konec 18. stoletja duhovnika Ignacija Zabreta, doma iz Mengša, ki je svoje poslanstvo v Trzinu opravljal več kot deset let, a Trzinci so si želeli imeti samostojno župnijo, na kar nakazujejo njihova prizadevanja skozi čas. Njihov trud ni obrodil večjih sadov vse do 13. novembra 1888, ko je Martin Narobe, tedanji župnik v Zapogah, ustanovil samostojno cerkveno službo, tako imenovani beneficij. Nekaj malega se je premaknilo v letu 1902, ko jim je bil od škofovske strani obljubljen morebitni upokojen duhovnik. V času od leta 1953, ko je bil Feliks Zajc župnijski upravitelj v Črnučah, pa je Trzin vse bolj izgubljal povezavo s svojo matično mengeško župnijo, zaradi česar si je Zajc prizadeval za ustanovitev trzinske župnije. Leta 1971 sta šla trzinska ključarja prosit škofa za stacionarnega duhovnika v Trzinu in slednji jim ga je dodelil, a le v primeru, da mu verniki priskrbijo primerno stanovanje. Tako je bil 15. avgusta leta 1973 v Mengeš za kaplana poslan Jože Tomšič in postal prvi župnik v Trzinu. V sklopu z ostalimi prizadevanji je bila slovesna razglasitev nove župnije z omenjenim ''na čelu'' 1. januarja 1974.

Pripravila: Lea Rems, Knjižnica Domžale

Literatura:

Lesar M. 2013, Župnijska cerkev sv. Florijana v Trzinu. V J. Železnikar  (ur.), Trzinski zbornik: ob 15. obletnici ustanovitve samostojne občine Trzin (str. 174-197).- Kamnik: Medobčinski muzej

Stražar S. 1993, Mengeš in Trzin skozi čas.- Mengeš; Trzin: Krajevna skupnost

Spletni viri:

Pridobljeno 27. 5. 2026  s spletne strani

https://cerkve.mase.si/?zupnija=1498&covid=0&zavetniki=0&zavetnik=103&camera=0&filter=Z&map=0&sort=1.

Pridobljeno 27. 5. 2026 s spletne strani

https://www.trzin.si/assets/meetings/Mandatno_obdobje_2018_-_2022/20._redna_seja,_23._6._2021/0462230-0001-2017-18trzin-porocilo-o-sondiranju-1.pdf.