Čebele in naše okolje
Čebela je na planetu Zemlja prisotna že na milijone let. Gre za starodavne prebivalce, njihova prisotnost sega daleč v zgodovino, mnogo pred pojavom človeka, kar dokazujejo več milijonov let stari fosili. Še preden je človek postal čebelar, je bil lovec na med, saj je bila zanj to edina dostopna oblika sladila. Poleg tega je imel med magično-verski pomen in se je uporabljal tudi kot zdravilo.
Zaradi prerane košnje in želje po čim večjem pridelku na naših travnikih vidimo vse manj cvetja, kar pomeni, da cvetlice nimajo dovolj časa, da bi lahko nastavile seme ter tako poskrbele za svoje potomstvo. Iz tega razloga je na naših travnikih tudi vse manj čebel.
Čebele pa niso samo žuželke, ampak predstavljajo bistveni del naravnega ekosistema, ki ohranja večno kroženje rojstva, rasti in obnove. Njihova prisotnost simbolizira povezanost vsega živega, kar se izraža v pomembnosti procesov, kot je opraševanje. Ta krog življenja se bo nadaljeval le, če ga bomo podpirali in skrbeli zanj. Kranjska čebela, simbol slovenske čebelarske tradicije in ponos naroda, je zaradi svojih lastnosti cenjena tudi drugod po svetu in ima pomembno vlogo pri ohranjanju naravnega ravnovesja in pridelavi hrane.
Čebelarstvo kot veja kmetijstva je najboljši primer interdisciplinarne dejavnosti. Nemogoče je razmišljati o čebelarstvu in se ukvarjati z njim, ne da bi se obenem ukvarjali z okoljem, v katerem živijo čebelje družine. Morda nobena druga žival, ki je tako bistvena za človeka, ni v tolikšni meri povezana z okoljem kot ravno čebela, čeprav moramo upoštevati, da je za delovanje celotnega ekosistema pomemben doprinos vsakega bitja, ki je člen te verige. Odsotnost kateregakoli, četudi se zdi neznaten, ruši ravnovesje. V naravi namreč veljata red in harmonija, zato človek lahko, če ni pohlepen, v polnosti uživa sadove narave. Za njihovo rast in razvoj ima čebela največje zasluge.
Že od nekdaj obstaja soodvisnost med rastlinami in njihovimi opraševalci, iz česar sledi, da brez enega ni drugega. Največ, kar lahko naredimo, je, da poskrbimo, da se bodo slovenski gozdovi obnavljali naravno, kar je po mnenju strokovnjakov najboljše zagotovilo za ohranjanje biološke pestrosti naših gozdov na ekosistemski, vrstni in genski ravni.
Če imamo možnost, lahko kot posamezniki pomagamo s sajenjem medovitih rastlin. Nekatere cvetijo od zgodnje pomladi do pozne jeseni, med njimi pa najdemo razne enoletnice, grmovnice in drevesne vrste.
Tudi Knjižnica Domžale želi biti v pomoč čebelam in njihovim družinam, zato vas vabimo, da nas obiščete v Knjižnici semen (sl. 1), ki ima svoje prostore v krajevnih knjižnicah v Ihanu in Moravčah. Jeseni pripravljamo projekt z naslovom Rastemo s semeni, v katerem bodo sodelovali vrtci in šole. Otroke in mladostnike bomo spoznavali s semeni in vrtnarjenjem oziroma poljedelstvom ter ostalo okoljsko tematiko. Mladinski oddelek v knjižnici Domžale gosti Zeleni kotiček, kjer so zbrane leposlovne in strokovne knjige za otroke in odrasle s področja ekologije, permakulture, vrtnarstva, poznavanja živali in drugih tem, povezanih s trajnostjo in ohranjanjem okolja.
► Predstavitev Knjižnice semen v Krajevni knjižnici Ihan (avtorica fotografije: Katarina V. Kolar)
PRIPOROČENA LITERATURA
♦ Barnes S. 2023, Zeleni planet. Skrito življenje rastlin.- Ljubljana: Vida
♦ Beaumont E. 2007, Varujmo okolje.- Ljubljana: Oka otroška knjiga
♦ Grajkowski W. 2020, Čebele.- Ljubljana: Mladinska knjiga Založba
♦ Gregorič G.B. 2023, Narava ve.- Maribor: Jasa
♦ Herr E., Langheineken J., Oftring B., Staffler M., Kullmann F. 2014, Moj vrt, majhen in čudovit. Kako spremeniti majhen prostor v zeleni raj. - Ljubljana: Mladinska knjiga založba
♦ Jošar J. 2021, Ekološko vrtnarjenje za vsakogar.- Ljubljana: Mladinska knjiga založba
♦ Layton N. 2019, Planet v plastiko ujet.- Ljubljana: Grafenauer založba
♦ Paungger J. in Poppe T. 2026, Živi vrt.- Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica
♦ Štaudohar I. 2022, Fižolozofija.- Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica
♦ Thoreau H. D. 2019, Walden: življenje v gozdu.- Ljubljana: Založba Sanje
♦ Zupanič B. 2026, Sožitje.- Ljubljana: Hiša imen
► Avtorica članka: Lea Rems
► Viri: Bole P. 2024, Mitologija in simbolika čebel.- Radovljica: Muzeji radovljiške občine
Šivic F., Justinek J., Veselič Ž., Kandolf Borovšak A., Lilek N. in Černe R. 2015, Čebelje paše v Sloveniji.- Brdo pri Lukovici: Čebelarska zveza Slovenije
► Naslovna fotografija: Freepik (www.freepik.com)