Naši domoznanci: Matija Tomc
Osebnosti naših krajev
Rojen: 25. december 1899
Umrl: 8. februar 1986
Poklic in delovanje: duhovnik, skladatelj, glasbeni pedagog
Matija Tomc (1899-1986) se je rodil v Kapljišču pri Podzemlju v Beli krajini. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju, gimnazijo je obiskoval v Novem mestu. V Novem mestu se je pri profesorju Ignaciju Hladniku učil igrati klavir in violino. Z učenjem glasbe je nadaljeval tudi, ko se je gimnazijo nadaljeval v Ljubljani, tam je postal učenec Vojteha Hybaška iz Češke, ki je v Tomcu prepoznal nadarjenega glasbenika. Pel je tudi v dijaškem zboru, igral v salonskem orkestru gosli in orglal pri dijaških mašah.
Po zaključku gimnazije se je odločil za študij bogoslovja, v tem času pa je vodil tudi več pevskih sestavov. Leta 1923 je bil posvečen v duhovnika in opravljal delo kaplana v Mokronogu, kjer je vodil tudi župnijski pevski zbor in ga dvignil na visoko kvalitetno raven. Kljub temu pa je nadaljeval s študijem glasbe. Pod mentorstvom Stanka Premrla na ljubljanskem konservatoriju in Janka Ravnika, kjer se je učil klavirja, je svoje glasbeno znanje poglobil, kar mu je odprlo pot na dunajsko akademijo za glasbo. Tam je pri profesorju Francu Schmidtu je končal šolo za kompozicijo, končal pa je tudi orgelsko šolo pri profesorju Francu Schutzu, na koncu študija pa je za odličen uspeh prejel tudi pohvalno diplomo.
Med leti 1930 in 1941 je na šentviški gimnaziji poučeval glasbo, po vojni pa je poučevanje nadaljeval na klasični gimnaziji v Ljubljani. S svojim poučevanjem je bil prepoznan kot odličen glasbeni pedagog, še bolj kot v pedagoškem delu pa je užival v komponiranju. Leta 1923 je objavil prvo skladbo z naslovom Delaj dekle pušeljc, ki je harmonizacija slovenske ljudske pesmi.
Leta 1948 se je upokojil kot pedagog in začel opravljati dolžnost župnika v Domžalah. Tam je ostal vse do svoje smrti leta 1986. Leta 1963 je postal častni kanonik ljubljanskega stolnega kapitlja. V tem času so nastala njegova najbolj kakovostna dela, zlasti zborovska.
Njegovo glasbeno ustvarjanje obsega različna dela, od maš, skladb za liturgične potrebe za različne sestave zborov, do skladb za otroške zbore. Leta 1945 je napisal opero Krst pri Savici, njena premierne izvedba pa se je zgodila šele 45 let kasneje. Napisal je tudi 7 kantat, najpomembnejši sta Križev pot (1942) ter Stara pravda (1956).
Matija Tomc je bil izredno dosleden in natančen do sebe in svojega ustvarjalnega dela, kar se kaže tudi v njegovi kakovosti. Zelo pomembna se mu je zdela tudi slovenska ljudska pesem, zato je ustvaril njihove številne priredbe, pogosto v sodelovanju s folkloristom in dirigentom predvojnega Akademskega pevskega zbora Francetom Maroltom. V svojem življenju je zapisal okoli 1.300 skladb. Med drugim je pisal tudi kritike in razprave o slovenski glasbi in o problemih v organistiki.
Povezave:
Matija Tomc – Visit Domžale
Matija Tomc – Revija Ognjišče
Literatura:
Stražar, Stane: Domžale, mesto pod Goričico, 1999.
Matija Tomc - Wikipedija (dostop 10. 7. 2025)