100-letnica Zdravstvenega doma Lukovica

Prvi zdravstveni dom na Slovenskem

Danes si je težko predstavljati zdravstveno varstvo brez zdravstvenega doma. Pred stotimi leti pa je bila zamisel, da bi zdravstvena služba poleg zdravljenja sistematično skrbela tudi za preprečevanje bolezni, zdravstveno vzgojo ter izboljševanje življenjskih razmer prebivalstva, precej nova. Eden prvih in najpomembnejših poskusov takšnega pristopa na Slovenskem se je zgodil prav v Lukovici.

Ministrstvo za narodno zdravje je leta 1924 odločilo, da bo po vsej državi vsako leto asaniralo določeno število vasi. Najprej so izbrali vas, ki je kasneje služila kot vzorčni primer asanacije, to je bila Lukovica. Izbrali so jo, ker je bila majhen kraj z okoli 112 prebivalci in 16 hišami, hkrati pa dobro dostopna, saj je ležala ob pomembni cesti Ljubljana–Celje. Na Brdu pri Lukovici je bil tudi sedež okrajnega sodišča, davčni urad, notariat, v vasi pa dinamično življenje zaradi sedeža okrajne finančne kontrole, poštnega urada, policijske postaje in stoletja pomemben postanek za prevoznike in njihove konjske vprege. Lukovica je bila tudi priljubljena izletniška točka. Vendar to ni bil edini razlog za izbiro. Zdravstvene razmere so bile namreč precej slabe. V kraju so se zaradi neurejenih higienskih razmer ponavljale nalezljive bolezni, med njimi tifus, problematična pa je bila predvsem oskrba s pitno vodo in visoka umrljivost otrok.

Prav zato je bilo jasno, da samo zdravnik in ambulanta ne bosta dovolj. Če so želeli izboljšati zdravje prebivalstva, je bilo treba najprej oziroma hkrati izboljšati tudi okolje, v katerem so ljudje živeli. Začela se je asanacija Lukovice – načrtna zdravstveno-higienska ureditev kraja. Uredili so oskrbo s pitno vodo, vodovod, greznice in gnojišča ter si prizadevali izboljšati bivanjske razmere. V strokovni literaturi je projekt opisan kot vzorčna asanacija naselja, pri kateri so želeli povezati urejeno okolje z organizirano zdravstveno službo. Pri tem je imel pomembno vlogo dr. Ivo Pirc, direktor Higienskega zavoda v Ljubljani in eden ključnih utemeljiteljev javnega zdravstva na Slovenskem.

Vrhunec projekta je bila gradnja zdravstvenega doma. 24. oktobra 1926 so ga v Lukovici slovesno odprli, otvoritve pa se je udeležil tudi dr. Andrija Štampar, eden vodilnih predstavnikov takratnega javnega zdravstva. Prvi zdravnik v domu je bil dr. Albert Trtnik. Zdravstveni dom ni bil zamišljen zgolj kot ordinacija. V njem so delovali splošni ambulatorij, dispanzer za matere in dojenčke, šolska poliklinika in protituberkulozni dispanzer, pomemben del dejavnosti je potekal tudi na terenu.

Pomembno vlogo pri dokumentiranju tega projekta ima knjižica dr. Iva Pirca Asanacija Lukovice: spomenica ob otvoritvi zdravstvenega doma v Lukovici, izdana leta 1926. Faksimile izdaje iz leta 1926 si lahko izposodite tudi v Knjižnici Domžale. Gre za posebno dragocen vir, saj je nastal neposredno ob odprtju doma in opisuje projekt s perspektive ljudi, ki so ga takrat načrtovali in izvajali.

Lukovica pa ni ostala zgolj enkraten poskus. Zdravstveni dom je postal zgled za razvoj podobnih ustanov drugod po Sloveniji. Strokovna literatura ga opredeljuje kot prvi zdravstveni dom v Sloveniji, ki je deloval po načelih socialne in preventivne medicine. Pomemben pokazatelj uspešnosti projekta je tudi podatek, da se je v prvem desetletju delovanja umrljivost dojenčkov zmanjšala približno za polovico. Ob zdravstvenem domu so pomembno preventivno delo opravljali tudi zdravstveni delavci na terenu, pozneje pa je v Lukovici pomembno sled pustila medicinska sestra Jelka Reven, pozneje Komotar, po kateri so leta 1976 poimenovali Zdravstveno postajo v Lukovici, leta 2005 pa je bila po njej poimenovana tudi ulica, ki poteka po pobočju nad zdravstvenim domom. Po odprtju prve tovrstne ustanove v Lukovici so v nadaljnjem desetletju zgradili še sedem drugih. Vabimo vas, da si na naši spletni strani ogledate stare razglednice Lukovice.

Občina Lukovica pripravlja Slovesno akademijo ob 100-letnici prvega zdravstvenega doma v Sloveniji, ki bo potekala 24. oktobra ob 10. uri v Kulturnem domu Janka Kersnika Lukovica.

Zgodba Lukovice je pomembna predvsem zato, ker kaže, kako se je pred skoraj stoletjem začel spreminjati pogled na zdravje. Lukovica je bila pri tem pomemben slovenski začetek – kraj, kjer so leta 1926 združili zdravstveno službo, preventivo in načrtno izboljševanje življenjskih razmer ter ustvarili model, ki je pomembno zaznamoval nadaljnji razvoj zdravstvenih domov na Slovenskem. Ob današnjih vse večjih izzivih slovenskega zdravstva je stoletnica odprtja zdravstvenega doma zato še posebej pomemben mejnik in priložnost, da se spomnimo pomena javnega zdravstva, preventive in zdravstvene oskrbe, ki je dostopna vsem.

► avtorica članka: Kristina Galun, Knjižnica Domžale

Slika 1: Zdravstveni dom v Lukovici okrog leta 1935. Razglednico, ki je bila odposlana hrani Knjižnica Domžale
Slika 2: Zdravstveni dom v Lukovici okrog leta 1935. Razglednica, ki jo hrani Knjižnica Domžale je bila odposlana leta 1935. 
Slika 3:  Pogled na središče Lukovice okrog leta 1913. Razglednico hrani Knjižnica Domžale.