Naši domoznanci: Tine Orel

Osebnosti naših krajev

Tine Orel (1913–1985) je bil slovenist, profesor, ravnatelj, planinski organizator, publicist, urednik in sodelavec OF. Rojen je bil 9. februarja 1913 v Trzinu. Pri petih letih je začel obiskovati trzinsko dvoletno šolo, pozneje pa se je šolal na meščanski šoli v Ljubljani in na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu. Študiral je jezike na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1936 diplomiral z odliko. 

Po študiju je šel v vojsko, po vrnitvi pa se je sprva preživljal s prevajanjem in inštruiranjem. Leta 1938 se je kot profesor zaposlil na celjski gimnaziji. Od leta 1949 do 1963 je bil tudi njen ravnatelj. Po letu 1963 se je z družino preselil v Ljubljano in se za kratek čas zaposlil kot urednik Turističnega vestnika, zatem pa kot pedagoški sodelavec za slovenski jezik na Zavodu za posvetno-pedagoško službo. Med leti 1970 in 1972 je vodil oddelek za učbenike za osnovne in srednje šole na Zavodu RS Slovenije za šolstvo, po letu 1972 pa je do upokojitve predaval na Pedagoški akademiji Univerze v Ljubljani. Leta 1982 se je preselil v Celje, umrl pa je 3. junija 1985 na Lošinju.  

 Tine Orel kot ravnatelj z dijaki in profesorji v Celju.

Poleg službenih obveznosti je bil Tine Orel tudi urednik Celjskega zbornika (1957–1963), soustanovitelj Celjske turistične zveze (in njen podpredsednik skoraj desetletje), član založniškega sveta Mohorjeve družbe (1947–1962), 30 let urednik Planinskega vestnika in član sveta celjskega gledališča. Pisal je gledališke kritike in sodeloval z Zavodom za spomeniško varstvo ter Slovenskim biografskim leksikonom. 

Že od mladih let se je ukvarjal tudi z gorništvom in alpinizmom in na obeh področjih pustil globoke sledi. Kot profesor pa je svojo ljubezen do narave in gora prenašal na svoje dijake. Organiziral je pohode, spominske dogodke in druge prireditve.  

Planinski vestnik je bil v času njegovega urednikovanja prenovljen vsebinsko in oblikovno, uvedel nove rubrike ter s tem povzdignjen na mednarodno raven. Bil je mojster jezika, kar je vedno znova dokazoval v prevodih del, člankih in spremnih besedah.  

Iz njegovega dela se vidi, da je res živel svoj moto »ne kar veleva mi stan – kar zmorem, to sem storiti dolžan.« 

»Zato, ker gora krepi, odkriva v človeku tisto, kar je v njem najognjevitejšega, s tem odkriva človekovo vrednost, njegove meje ter najpristneje povezuje človeka z naravo. Gore imamo radi zaradi tistega, kar terjajo od nas.« 

V spomin na njegovo delo in dosežke smo knjižnico v njegovem rojstnem kraju poimenovali po njem – Krajevna knjižnica Tineta Orla Trzin. 

Kamra: Tine Orel (dostop 12. 1. 2023)

Življenjepis: Tine Orel (dostop 12. 1. 2023)

Planinsko društvo Onger Trzin: Tine Orel (dostop 12. 1. 2023)

Pripravila: Anja Ravnikar