Naši domoznanci: Ivan Hribar
Osebnosti naših krajev
Rojen: 19. september 1851, Trzin
Umrl: 18. april 1941, Ljubljana
Poklic in delovanje: politik, župan
Ivan Hribar.
Ivan Hribar (1951–1941) je bil rojen 19. septembra 1851 v Trzinu, kjer je preživel svoja najzgodnejša leta, že 1856 pa se je njegova družina preselila v Mengeš. Kot otrok je bil večkrat bolan, zato je njegova mati, ki je bila zelo verna, z njim romala k Svetemu Valentinu, kar naj bi ga ozdravilo. V šoli je bil hiter in bister učenec, vpisal se je na nižjo gimnazijo v Ljubljani.
Poklicno pot je začel kot uradnik praške banke Slavije in kasneje kot ravnatelj njene podružnice v Ljubljani. Bil je tudi pooblaščeni minister in poslanik kraljevine SDS v Pragi.
Hribar je bil eden vodilnih liberalnih politikov svojega časa in zaveden Slovan, ki si je prizadeval za napredek naroda in napredek mesta. Z Ivanom Tavčarjem sta skupaj štiri leta izdajala časopis Slovan.
Ivan Hrbibar v obdobju županovanja.
»Naš narod je tedaj treba tudi politično vzgajati; treba mu je ucepiti pravočutje, narodni ponos in notranje prepričanje, da sme zahtevati vse ustavne pravice; kajti kader bode to sam spoznal, zahteval bode sam svoje pravice. In kadar bode narod iz samozavesti zahteval svoje sveto pravo, ne bode se mu ustavljala nobena vlada. « (Slovan (3. 1. 1884), letnik 1, številka 1.)
Leta 1882 je postal član ljubljanskega mestnega sveta, v letih od 1896 do 1910 je bil ljubljanski župan. V času svojega županovanja je bil izjemno aktiven. Ustanovil je višjo dekliško šol in začel z obnovo Ljubljane. Postavljene se bile nove ulične table, postavljeni so bili novi javni trgi, parki in nasadi. Zavzemal se je za uporabo samo slovenskega jezika v uradih ter na napisnih tablah in objavah.
Razglednica z Ivanom Hribarjem.
Svoje življenjsko delo je opisal in zbral v štirih zvezkih spominov, ki si jih lahko fizično izposodite v knjižnici v Domžalah ali pa do njih dostopate prek spleta.
V prvem delu opisuje svoje zgodnje življenje in delo od leta 1853 do 1910, v drugem delu pa je spremenil način pisanja in je dogodke opisoval tudi bolj kritično. Drugi del je poimenoval osvobojevalna doba, poglavja pa so zapisana v obliki potopisnih črtic. Tretji del opisuje dogodke po letu 1929, v četrtem pa javno odgovarja na kritike Frana Erjavca in Frana Šukljeta.
Kamra: Ivan Hribar, slovenski bančnik, politik, diplomat in publicist (dostop 1. 4. 2023)
Življenjepis: Hribar, Ivan (dostop 1. 4. 2023)
Hribar, Ivan. Moji spomini, I. del. Ljubljana: Slovenska matica, 1983. (dostop 1. 4. 2023)
Hribar, Ivan. Moji spomini, II. del. Ljubljana: Slovenska matica, 1983. (dostop 1. 4. 2023)
Pripravila: Anja Ravnikar