Zaključna prireditev poletnih dejavnosti
Lokacija: Knjižnica Domžale
Nordijska hoja od knjigobežnice do knjigobežnice
Lokacija: Češminov park
(5. 10. 2026 17:00 - 17:45)
Knjižnica Domžale
(5. 10. 2026 19:00)
(6. 10. 2026 09:30 - 10:30)
(6. 10. 2026 11:00)
Krajevna knjižnica Tineta Orla Trzin
(6. 10. 2026 17:00)
(6. 10. 2026 19:00)
Krajevna knjižnica Janeza Trdine Mengeš
(7. 10. 2026 10:00 - 11:00)
(7. 10. 2026 17:00)
Krajevna knjižnica dr. Jakoba Zupana Šentvid
(7. 10. 2026 19:00)
(8. 10. 2026 10:00)
(8. 10. 2026 16:30 - 17:00)
Knjižnica Ihan
(8. 10. 2026 17:00 - 17:50)
(8. 10. 2026 17:00)
Krajevna knjižnica Daneta Zajca Moravče
(8. 10. 2026 17:30)
(8. 10. 2026 18:00 - 19:00)
(9. 10. 2026 14:00 - 15:30)
(9. 10. 2026 17:00)
(9. 10. 2026 18:00 - 19:30)
(12. 10. 2026 17:00 - 18:00)
(12. 10. 2026 19:00)
(13. 10. 2026 09:30 - 10:30)
(13. 10. 2026 11:00)
(13. 10. 2026 14:00 - 19:00)
(14. 10. 2026 10:00 - 11:00)
(14. 10. 2026 11:00 - 12:00)
(14. 10. 2026 18:00)
(14. 10. 2026 19:00)
(15. 10. 2026 09:30 - 11:30)
(15. 10. 2026 17:00 - 17:50)
(15. 10. 2026 17:00)
(15. 10. 2026 18:00 - 19:00)
(15. 10. 2026 19:00)
(16. 10. 2026 10:00 - 11:30)
(16. 10. 2026 11:00 - 12:00)
(16. 10. 2026 14:00 - 15:30)
(16. 10. 2026 16:00 - 19:00)
(16. 10. 2026 18:00 - 19:30)
(16. 10. 2026 18:00)
Sončnice
(19. 10. 2026 17:00)
(19. 10. 2026 19:00)
(20. 10. 2026 09:30 - 10:30)
(20. 10. 2026 11:00)
(20. 10. 2026 17:00 - 18:00)
(21. 10. 2026 10:00 - 11:00)
(21. 10. 2026 14:00 - 19:00)
(21. 10. 2026 18:00)
(22. 10. 2026 10:00)
(22. 10. 2026 16:00 - 19:00)
(22. 10. 2026 16:30 - 17:00)
(22. 10. 2026 17:00 - 17:50)
(22. 10. 2026 17:00)
(22. 10. 2026 18:00 - 19:00)
(22. 10. 2026 18:00)
(23. 10. 2026 10:00 - 11:30)
(23. 10. 2026 14:00 - 15:30)
(23. 10. 2026 16:00 - 19:00)
(23. 10. 2026 18:00 - 19:30)
(27. 10. 2026 09:30 - 10:30)
(27. 10. 2026 11:00)
(27. 10. 2026 17:00 - 18:00)
Radi pišemo z roko
(29. 10. 2026 16:00 - 19:00)
(29. 10. 2026 17:00)
(30. 10. 2026 10:00 - 11:30)
(30. 10. 2026 14:00 - 15:30)
(30. 10. 2026 18:00 - 19:30)
V okviru festivala Bralnice pod slamnikom se nam bo v pogovoru z dijaki SŠ Domžale pridružila avtorica Mateja Gomboc. Z dijaki bo spregovorila o problematiki, ki jo povzema knjiga Balada o drevesu, o psihičnih težavah, o samomoru in težkem spopadanju z izgubo.
Pogovor usmerja: Tadeja Rode Teran
Sodelujejo dijaki SŠ Domžale z mentoricami.
Vstop prost, vabljeni!
Org.: MIŠ založba, SŠ Domžale, Knjižnica Domžale.
Roman je napisan v obliki prvoosebne pripovedi/izpovedi gimnazijke Ade, ki jo nekega torka doleti tragedija – njen fant Majk stori samomor. Ada prihaja iz urejene, a nekoliko hladne družine – dekle ima občutek, da sta starša sama sebi dovolj in v zvezi s hčerama le opravljata starševske dolžnosti. Ima pa topel odnos z mlajšo sestro, pa čeprav je le-ta njeno nasprotje – brezskrbna in družabna, zanjo je vse enostavno. V nasprotju z njo je Ada pretirano zaskrbljena, kot vrhunska violinistka pa za druženje niti nima časa. Najbližja ji je govorica glasbe in njenega inštrumenta, kar v osnovni šoli kmalu postane podlaga za zbadanje med vrstniki. V srednji šoli ji gre po tej plati bolje, a zares vse spremeni šele Majk, karateist in kitarist, ob katerem je zmožna zaživeti tudi nekoliko drugače. Dokler nekega dne on ne odide, Ada pa spet ostane sama. Sama z množico vprašanj, z občutkom krivde in silovitimi čustvi, ki nihajo od žalosti do jeze. Zakaj, zakaj, zakaj? Skozi pripoved se pred bralcem počasi izrisuje njuna (izjemno lepa) ljubezenska zgodba, pa tudi njune življenjske zgodbe pred njo, med drugim tudi Majkove psihične težave. Balada o drevesu je pretresljiva, izjemno močna knjiga o spopadanju z izgubo, poskusu sprejemanja nesprejemljivega in razumevanju nerazumljivega. Roman sklepa spremna beseda psihologinje Janje Istinič, v kateri o samomoru spregovori tako s poklicnega vidika kot tudi iz osebne izkušnje. Knjižno delo je izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Roman je napisan v obliki prvoosebne pripovedi/izpovedi gimnazijke Ade, ki jo nekega torka doleti tragedija – njen fant Majk stori samomor. Ada prihaja iz urejene, a nekoliko hladne družine – dekle ima občutek, da sta starša sama sebi dovolj in v zvezi s hčerama le opravljata starševske dolžnosti. Ima pa topel odnos z mlajšo sestro, pa čeprav je le-ta njeno nasprotje – brezskrbna in družabna, zanjo je vse enostavno. V nasprotju z njo je Ada pretirano zaskrbljena, kot vrhunska violinistka pa za druženje niti nima časa. Najbližja ji je govorica glasbe in njenega inštrumenta, kar v osnovni šoli kmalu postane podlaga za zbadanje med vrstniki. V srednji šoli ji gre po tej plati bolje, a zares vse spremeni šele Majk, karateist in kitarist, ob katerem je zmožna zaživeti tudi nekoliko drugače. Dokler nekega dne on ne odide, Ada pa spet ostane sama. Sama z množico vprašanj, z občutkom krivde in silovitimi čustvi, ki nihajo od žalosti do jeze. Zakaj, zakaj, zakaj? Skozi pripoved se pred bralcem počasi izrisuje njuna (izjemno lepa) ljubezenska zgodba, pa tudi njune življenjske zgodbe pred njo, med drugim tudi Majkove psihične težave. Balada o drevesu je pretresljiva, izjemno močna knjiga o spopadanju z izgubo, poskusu sprejemanja nesprejemljivega in razumevanju nerazumljivega.
Roman sklepa spremna beseda psihologinje Janje Istinič, v kateri o samomoru spregovori tako s poklicnega vidika kot tudi iz osebne izkušnje.
Knjižno delo je izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.