Tasmanija

Znani italijanski pisatelj v tokratnem leposlovnem delu ne skriva avtobiografskih elementov, saj je najnovejši roman za medije kar sam označil za semibiografski. Ne da je avtobiografskost romanov karkoli novega, je pa v navadi, da avtorji leposlovnih del sledove sebe v romanih javno raje bolj prikrivajo, kot razkrivajo. Da Giordana to (vsaj tokrat) ne skrbi, dokazuje tudi z dejstvom, da je protagonistu romana ime kar Paolo. Paolo se skozi roman Tasmanija sooča s številnimi krizami. Z osebno krizo razmerja, krizo prijateljstev, okoljsko krizo, velik del romana pa je posvečen tudi tematiki jedrskega orožja in poglobljeni obravnavi, analizi in refleksiji do sedaj edine (dvojne) uporabe jedrskih bomb v Hirošimi in Nagasakiju. Roman ponuja veliko odličnih uvidov, vpogledov in prebliskov, s katerimi se angažiran bralec sodobnega časa zlahka identificira. Se pa mogoče naboj romana zaradi pogostih prehajanj med vsemi omenjenimi krizami včasih malo porazgubi. Vsekakor gre za dobro branje odličnega avtorja, ki pa je veliko bolj navdušil s prejšnjim romanom Raztrgajmo nebo, ki (skoraj) dobesedno raztrga tudi bralca.