Etnično čiščenje Palestine

Izraelski zgodovinar Pappe zagovarja tezo, da je do velike katastrofe ali nakbe, kot jo imenujejo Palestinci, prišlo načrtno in ne kot posledica prve arabsko-izraelske vojne. V obdobju 1947 do 1949, se pravi neposredno pred in med samo vojno, ki je izbruhnila maja 1948 po razglasitvi države Izrael, je bilo iz svojih domov nasilno pregnanih 750 000 avtohtonih prebivalcev Palestine. Pappe pokaže na obstoj tajnih akcijskih načrtov, po katerih so izraelske paravojaške enote sledile vzpostavitvi judovske države na maksimalni možni površini z minimalnim možnim preostankom palestinskih prebivalcev. Skozi perspektivo zgodovine malega človeka opiše kalvarijo ljudstva, katerega greh je bil le to, da se je znašel na poti drugemu nesrečnemu travmatiziranemu ljudstvu, ki je sicer upravičeno hrepenelo po svoji domovini, a je bilo za uresničitev tega pripravljeno spregledati dejstvo, da je dežela po kateri so hrepeneli, že dom nekoga drugega. Cinični oportunizem zahodnih politikov in gorečnost sionističih ideologov je z veliko pomočjo zahodnih intelektualnih elit, ki so v zadrege, kako se sočiti z evropskim antisemitizmom, zakuhal še danes nerešljivo krizo. Pogumno pisanje, nujno za razumevanje sedanjih dogodkov, ko lahko spremljamo sionizem v svoji najbolj radikalni obliki. Zdi se, da se Netanjahovemu režimu mudi dokončati delo, začeto l.1948, zasesti celotno Palestino in izgnati kar se da veliko Palestincev ter sosednjim državam obenem nagnati strah v kosti.