Skrivnost kostanjevega gozda

Prebujanje zavesti k verovanju je odločilna človekova lastnost. Človek kot eksistenca ne more brez verovanja. Ta je vedno pred vedenjem, znanjem in znanostjo. Verovanje je zato temeljna oblika do sveta in do ljudi okoli nas. Je poteza, mogoče celo gesta, ki nas uči odprtosti do najrazličnejših življenj, ki nas obdajajo. To so tako odnosi med ljudmi, kot sta intima in sodelovanje, kot tudi relacije do okolja, ki je prav tako odločujoči faktor. Hkrati pa je verovanje tudi človekov individualen in ne samo družben fenomen: Do misterija življenja, kozmosa in smrti. Človek je bitje, ki se skuša presegati ravno v verovanju. Le-ta mu tako daje določen smisel v času bivanja in uteho v času smrti. Lahko pa nas verovanje tudi zapelje na temno stran človeške zgodovine. To je takrat, ko verjamemo, da imamo eliksir življenja ali upravičene razloge in argumente, da ljudi klasificiramo na naše in ne-naše. Nato pa le-te še začnemo preganjati. Že samo dvajseto stoletje je zadostni dokaz za potrditev te teze, kaj šele celotna človeška zgodovina.