2.10.2008

Razstava o Primožu Trubarju in njegovem času

RAZSTAVA O PRIMOŽU TRUBARJU IN NJEGOVEM ČASU

Vabljeni na ogled razstave ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja, ki bo na ogled od 22. septembra do 2. oktobra 2008 in sta jo pripravili Knjižnica Domžale in OŠ Rodica.

V letu 2008 Slovenci beležimo visoke jubileje, povezane z narodnostno identiteto in osamosvojitvijo. Letos praznujemo velike mejnike svoje zgodovine: 160. obletnico marčne revolucije in programa Zedinjena Slovenija, 140. obletnico taborskega gibanja, 90. obletnico odcepitve od Avstro-Ogrske in oblikovanja prve slovenske vlade in 500. obletnico rojstva Primoža Trubarja. Evropska komisija je leto 2008 razglasila za leto medkulturnega dialoga, prav tako pa je s strani slovenske vlade letošnje leto imenovano za Trubarjevo. Primož Trubar je osrednja osebnost slovenskega protestantizma v 16. stoletju in hkrati najpomembnejša osebnost v razvoju temeljev za oblikovanje slovenskega naroda. S prvo knjigo, napisano v slovenskem jeziku, je začetnik slovstva v slovenskem knjižnem jeziku, poleg tega njegovo delo pomeni podlago za začetek zgodovinopisja, teoloških in filozofskih razprav in prvih pravnih besedil v našem jeziku. S Trubarjem se začenja javna raba imena Slovenci in razglašanje enovitosti pripadnikov Slovenstva ne glede na ločujoče deželne meje. Trubarjevo delo je ustvarilo temelje za postopno razvijanje slovenskega naroda, miselno ozaveščanje o slovenskem narodu in njegovih zahtevah ter sprožanje moči za uresničevanje zastavljenih ciljev. Razumevanje in spoštovanje njegovega dela je izhodišče za prepoznavno in neuničljivo narodno samobitnost, s katero se Slovenci enakopravno vključujemo v najnovejše evropske in svetovne povezave.

O Trubarju smo si Slovenci v preteklosti mislili marsikaj, vendar smo si mislili o njem skoraj čisto vse, kar smo si mislili, z značilno pomanjkljivostjo, ki je bila skorajda bolj moralnega kot kulturno znanstvenega značaja. Na naše napačne predstave o Trubarju je vsekakor delovala več kot štiristoletna gonja zoper njega. Zato je potrebno spremeniti mišljenje o človeku, ki nas je vse skupaj usodno krstil s slovensko pisano besedo, hkrati pa zastavil značaj našega slovstva, ki naj bi bilo razumsko, bojevito in svetovljansko. Brez njega si ni moč zamisliti našega celotnega bivanja, v katerega vključujemo vse, kar nas označuje kot Slovence. Brez jezika ni kulture, brez kulture ni naroda. Naša dolžnost je, da ohranimo Trubarjevo dediščino.

Vabljeni!