18.7.2011
RAZSTAVA BOGASTVO NAŠE DEDIŠČINE
Člani FKVK Mavrica na tokratni fotografski razstavi skozi ključavnico starih duri odstirajo pozabljeni, večinoma že izgubljeni svet našega prednika. Skozi prizmo ustvarjalcev je prikazan širok spekter etnološke materialne dediščine, od drobnega detajla vrat do visokogorske pokrajine, posute s pastirskimi stanovi. Skozi širok nabor motivike spoznamo najrazličnejše predstavnike stavbne dediščine, od starih hiš, kozolcev, kašč, čebelnjakov do mlinov. Skozi objektiv fotografskega ustvarjalca vstopamo tudi v notranjščino domače hiše, kjer lahko zaslutimo toplino ognjišča črne kuhinje. Iz peharjev skoraj začutimo vonj sveže zamesenega materinega kruha, ki hkrati v žerjavico z burkljami potiska lončeno posodo. Da je to davni čas preteklosti, ki je skoraj pozabljen, nas v kamri zraven ozke zakonske postelje opomni zapuščena zibka, iz katere že dolgo ni več slišati otroškega joka. Toplina skromnega, vendar prijetnega doma nas vodi naprej mimo peči do osrednjega dela domačije, bohkovega kota, ki je družino vsakodnevno zbliževal, tako v dobrem kot v slabem. Na prežetost prednikovega življenja z vero nas spominja tudi kapelica na domačem vrtu, postavljena v zahvalo in priprošnjo, vitko slopno znamenje in razpelo sredi polja, kot tudi cerkvica na vrhu vinorodnih gričev. Podpisa ljudskega mojstra pa ne prepoznamo samo na prečnem tramu toplarja in freski na zunanjščini domačije, temveč lahko njegov dotik rok še danes zaznamo v vsakem elementu skrbno izdelane kulturne dediščine. Duh našega prednika lahko zaslutimo v spoštljivo stesanemu razpelu, natančno povezanemu vogelniku lesene hiše, v strešnih skodlah in škopih slamnate strehe, kot tudi na živopisano obarvanih panjskih končnicah. Manjši del fotografij nam prikaže tudi oblačilno kulturo naših prednikov, od preproste oprave pastirja do meščanske noše.
Mavričarji pa niso na fotografski papir zabeležili samo materialne etnološke dediščine, temveč tudi različna kmečka opravila, obrti in običaje. Tako se srečamo z žanjico, ki spretno povija snop žita, pastirja pri pripravi mlečnih izdelkov ali spretne roke pri izdelavi trniča. Razstava je široka ne samo v tematskem smislu, ampak tudi v geografskem pogledu. Po razstavi potujemo vse od Strunjanskih solin, preko istrskega gričevja, do številnih krajev osrednje Slovenije, pa vse do prekmurskih ravnic, in od nižin preko sredogorja do planinskih pašnikov.
Pričujoča fotografska razstava je izjemen zapis miselnih in ročnih spretnosti našega prednika, kot tudi prikaz njegovega umetniškega izražanja. Očitno je, da fotografskim ustvarjalcem Mavrice ta svet ni tuj, saj se v njihovih fotografijah odseva močna osebna nota. Večina njih je ta svet tudi sama doživela, zato beležijo objekte in običaje na močno poglobljen, včasih že kar čustveno obarvan način. Pričujoči fotografski zapisi pa imajo poleg umetniškega tudi izjemen etnografski značaj, saj so pomemben dokument izginjajočega sveta, katerega zaton se je začel v ideološko odklonjenemu povojnemu obdobju, končno usodo pa mu je zapečatil hiter tehnološki razvoj. Na koncu poti skozi polpretekli čas pa nas lahko razveseljuje dejstvo, da so fotografski snovalci Mavrice zabeležili tudi številne primere, ki jasno kažejo na pozitivno željo po ohranjanju in prezentaciji naše etnološke dediščine.
Selektor razstave: dr. Lado Kutnar, EFIAP, F1 FZS
Razstava je v Knjižnici Domžale na ogled do 5. avgusta 2011.
